10
Bolima siipe siipe gul suna ongwa, ka di bile dungwa
Ena Yesu ka iru dungwa, “Na kawen dirala piro. Yal ta bolima siipe siipe gul suna nala di omba, kana giran kol suna ta pekire gul baan maare pi suna nangwa, ena yal iray komina kunibe nongwa yal milemua. Yal ta kana giran suna kol nangwa, yalini bolima siipe siipe kenin erungwa yal milamua. Kana giran kol yawle kenin erungwa yal kol yawle, bolima siipe siipe kenin erungwa yal tenangure, yalini bolima siipe siipe inin inin kaan galangwa ge dinangure, awli mena namua. Awli mena pire pare yalini goma nangure, ena yalini ka dinangwa naan pire, bolima siipe siipe mun kol duulin bile namua. Ibal ta ama bolima siipe siipe ta duulin bile pekenangwi, ka dinangwa naan ta pirekire si ere namua.”
Dire Yesu ka di bile dungwa i, di ibal kobe tomba, ibalin kobi main ta pirekungwa.
Bolima siipe siipe kenin wai erungwa yal Yesu milungwa
Ta pirekemia ena Yesu ka kwi ainere iru dungwa, “Na kawen dirala piro. Bolima siipe siipe ere ala nama dire, kana giran mere na miliwa. Ibal kobe goma u mile kakiibi dungwa, komina kunibe nongwa ibal kobe milemua. Milimba ibal kobe bolima siipe siipe mere milungwa, komina kunibe nongwa ibal kobe ka dungwa ta pirekemua. Na inan kana giran miliwa. Yal ta na miliga gul ure ere ala kol nangwa, ena God yalini aa ki dinangure sigare kule u wai namua. U wai pire, mena te ala kol para komina ne mile dime di milamua. 10 Kalkan kunibe nere si gule si kiranin bilama dire, komina kunibe nongwa yal umua. Ibal kobe wai dorimil mile painama dire, na wiwa.
11 “Na bolima siipe siipe kenin wai eriga yal, na miliwa. Bolima siipe siipe kwi wai milama dire, bolima siipe siipe kenin wai erungwa yal gulala di piremua. 12 Yal kobe tobe konagi erere kenin erungwa yal ta milekire, te bolima siipe siipe kobaan ama ta milekenangwa, ena awi biin eli paangwa unangwa, tobe konagi erungwa ibal bolima siipe siipe pisere si namua. Nangure awi biin eli paangwa bolima siipe siipe si kiranin bilangure, si u sutaw namua. 13 Tobe konagi erungwa yal kobe bolima siipe siipe kenin wai ta erekimia, si namua. 14-15 Na bolima siipe siipe kenin wai eriga yal, na miliwa. Na miliga mere na Abe pirekun erungure, te na Abe milungwa mere na para pirekun eriwa. Iru pirekun erega mere, na bolima siipe siipe pirekun eregire, te yalin kobe na para pirekun ere na tomua. Yalin kobe wai wen milama dire, na gulala di piriwa. 16 Na bolima siipe siipe kobe taminin taw milungwa gul taran suna ta milekemua. Na yalin kobe para awli uralgire, na ka diga wiina eramua. Erangure bolima siipe siipe taminin taran wen milangure, te bolima siipe siipe kenin erangwa yal taran wen mile kenin eramua.
17 “Ibal na si gulala dungure, ‘Na para paimua,’ diga ena na Abe den miriin na tomua. Na kwi alala digire, na si gulamua. 18 Ibal na si gulala di pirimba, na gulalga kaun u maala pekungwa gulala pirekia, ena ibal na si gulekenangwa paamua. Na si gulekenangwa paamba, na gulala di piriwa. Na gulere kwi alalga, na inan yobilaan bile kwi alalwa. Iru eralga na Abe yobilaan bile na tere, kiranan aa tere di na tomua.”
19 Yesu ka iru dimia, ena Yuda ibal yal singaba kobe suna pol sire, u taminin sutan pire guman inin inin dungwa. 20 Dungure ibal taw binanbile ka iru dungwa, “Yalini sia den miriin suna milungure, yal du dungwa milemua. Milemia, tameran ka dungwa pirine?” 21 Dimba ibal taw ka iru dungwa, “Yal ta sia den miriin suna milemia, ka dungwa mere ta dekinamua. Sia ta milungwa omilin gi dungwa kwi aa te pilaa di tenamo? Ta di tekenamua.”
Yuda ibal yal singaba kobe kaymin paale Yesu tongwa
22 Ena Yuda ibal ka main ogu bil goma kwi aa te wai erungwa, malia nomanin si pire erin kaun u bawa dungure, komina bil nerala di erungwa. Kamin kaun i kamin gwi bil maangwa. 23 Maangure Yesu ka main ogu bil milere, kuul ale kaan Solomon Ai pi suna kol ware ongwa. 24 Ongure Yuda ibal yal singaba kobe ure Yesu yobile suna ere ka iru di tongwa, “I genawna ka di maribe ere na yal kobe tenane? Malia kawen kirara di maribe ere na yal kobe to. I God konagi erungwa yal, Kirisito, milin mo milekine?” 25 Dungure Yesu ka di kole ere tere iru dungwa, “Na ka di i tobinba, i na ka diga pire gi dikinwa. Na Abe yobilaan bile na tongure, kalkan konagi erebinga na guunan kanan di maribe erimba, 26 i na ibalan kobe ta milekinga, ena pire gi di na tekinwa. 27 Bolima siipe siipe kobaan ka dungwa naan pirungwa mere, na ibalan kobe ka diga naanan pirungure, na ibalan kobe pirekun eria na munan kol duulin bile umua. 28 Na ibalan kobe mile painangwal painama dire, kal iru ere teralwa. Teralga wen ta gulekinangure, te na ibalan kobe kenin ere miliga, ibal taw kobe ure sire i sutaw ta erekinamua. 29 Na kenin ere milala dire, na Abe na ibalan kobe na tomua. Tere yalini yobilaan wen bile milungure, yalini ke kuunin ibal ta milekemua. Na Abe ibalin kobe kenin ere milungwa ibal kobe sire i sutaw erala di piramba, i sutaw erekinangwa paamua. 30 Na Abe te na bole yal taran milebilwa.”
31 Dungure ena Yuda ibal yal singaba kobe, kobile kuba aa tere Yesu sirala dire pi kobile aa tongwa. 32 Yesu ka iru di yalin kobe tongwa, “Na Abe yobilaan bile na tongwa kal wai dungwa binanbile erega iwe. Takal konagi eriga nomanin si pire, kobile kuba aa tere na sirala di erine?” 33 Dungure Yuda ibal yal singaba kobe ka di kole ere iru dungwa, “I konagi wai eringa kobile kuba aa tere ta i sekerabinba, i ibal tawle mile, ‘Na God mere miliwa,’ dire gain ka si God tenga, ena kobile kuba aa tere i sirabina di erebinwa.” 34 Dungure Yesu ka iru di yalin kobe tongwa, “Kile kaman ka bile paalungwa suna God iru dungwa paangwa, ‘I ibal kobe god mere milinwa.’ 35 Ka main minin ganin bilungwa mere yaa main ta sekenamua. God ka kebe yal nusi erungwa yalini, ‘Yalin kobe god mere milinwa,’ dimua. 36 Dungwa ena na iwe, na Abe na paale suna ere irere na nusi gariba gul ime erungure, na mile, ‘God Wan miliwa,’ dibina ena tameran, ‘God gain ka si tenwa,’ di na tene? 37 Na Abe konagi ta erekiga, ena i ibal kobe na ka diga kawen dima di pirekio. 38 Di pirekenanba na Abe konagi eriga, ena konagi eriga i, kawen dima di piro. Ka diga kawen dima di pirekenanba, na Abe te na bole yal taran milema di pire milana dire na konagi eriga kawen dima di piro.”
39 Ena ibal kobe Yesu kwi kanin sirala di erimba, yalini kaya aal kule ongwa.
40 Ena Yesu Yodan nuule baure ere kole pire, goma Yon nil bile ibal tongwa ain pi milungwa. 41 Milungure ibal binanbile yalini milungwa gul ure ka dungwa pirere iru dungwa, “Yon kal guman kwi dungwa ta erekimba, Yesu milungwa mere, Yon ka dungwa kirara kawen dimua,” dungwa. 42 Ibal binanbile kolia milere pire gi di Yesu tongwa.